Najbolj gosto je naseljeno mesto Nuuk, ki je tudi glavno mesto Grenlandije.

 

Vasica Qannaaq je zgrajena na permafrostu. 

Skrajni severni del otoka ni prekrit z večnim ledom -

ozračje je tam presuho da bi lahko nastajal sneg, ki je nujno potreben za vzdrževanje stanja večnega ledu. Če bi se stopila grenlandska ledena odeja, bi Grenlandija, zaradi razgibanega reliefa in dviga morske gladine, postala otočje.

GRENLANDIJA


Grenlandija je največji otok na svetu. Večji del otoka leži v severnem polarnem krogu. Podnebje je polarno in subpolarno. 84 % njene površine prekriva led, ki je debelejši od 3 km.

Na otoku živi 56.615 (leta 2011) ljudi, 88 % teh je Inutov, preostalih 12 % pa Dancev. Večina prebivalstva živi ob fjordih na jugo-zahodni obali otoka kjer je podnebje najbolj milo. Glavni prevozni sredstvi za večje razdalje sta letalo in ladja. Na otoku skorajda ni cest. Ljudje se preživljajo z ribolovom (rakci - kozice!) in turizmom v kratki sezoni. Večino prihodkov predstavlja denarna pomoč "materinske" Danske.

Prvi ljudje, ki so prišli na Grenlandijo, so bili pripadniki arktičnih lovskih plemen iz Severne Amerike, ki so z lokom in puščico ter nenavadno velikimi psi zasledovali severne jelene. Prvi Evropejci so na otok prišli leta 982. Erik Rdeči je bil izgnan z Islandije zaradi umora. Skupaj z družino in služabniki se je z ladjami odpravil poiskati domnevno deželo na severozahodu. Da bi privabil več ljudi je deželo poimenoval Greenland (Zelena dežela). V tistem času je bil otok nenaseljen. Vikingi so ustanovili tri naselbine na JZ robu in tam ostali nekaj stoletij, dokler jih okoli leta 1200 niso izrinili Eskimi in negostoljubno podnebje.  V obdobjih 1386-1815 in 1920-1933 je bila Grenlandija del Norveškega kraljestva. Med II. svetovno vojno je na otoku prišlo do več spopadov med ameriškimi silami in nemškimi meteorološkimi skupinami. Po vojni je Grenlandija ponovno prišla pod danski nadzor. Leta 1979 se je 70 % Grenlandcev izreklo za samostojnost, ampak Danska še vedno zagotavlja potrebno tehnično in denarno pomoč ter politično podporo.

 

 

Aurora Borealis

ali "severni polarni sij" je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja (okrog 100 km), viden ponoči. Najpogosteje je viden okoli zemeljskih magnetnih polov. Nastane, ko atomi v zgornjih predelih ozračja fluorescirajo, ker jih zadenejo hitri nabiti delci. Ti izvirajo iz Sonca, magnetno polje Zemlje pa jih usmerja. Okoli južnega tečaja nastaja Aurora Australis ("južni polarni sij").

 

Nasin posnetek severnega sija