Ob koncu 50. let je 20 milijonov Američanov živelo pod pragom revščine. Leta 2010 je v ZDA 1 % najbogatejših imel v lasti 1/3 vsega bogastva v državi. Desetina najbogatejših kanadskih družin je zaslužila 82-krat več kot desetina najrevnejših. Ogroženi so bili upokojenci, priseljeni kmetje, revne družine v Apalačih in prebivalci velemest, ne glede na spol, vero, raso ali nacionalno pripadnost.

Aktualna so bila in so številna gibanja Afroameričanov, staroselcev, hipijev, invalidov, gibanja za spolno enakopravnost, protivojna gibanja, študentska gibanja in številna druga, s katerimi se je del civilne družbe boril za enakopravnost ali osnovne kulturne, gospodarske, socialne in življenjske pravice.

Še vedno so prisotni številni stereotipi, večvrednost ter strah, v vsakdanjem življenju pa rasne in socialne razlike med ljudmi, ne glede na spol ali raso ter versko ali nacionalno pripadnost. Nesmiselno je trditi, da védenje in dosežki pripadajo samo eni skupini ljudi. Prav vsaka skupina prebivalstva, ki sestavljajo "Američane" in "Kanadčane" je prispevala pomembne kulturne, gospodarske, znanstvene in družbene prvine, ki danes gradijo gospodarske in demografske temelje ter iste interese in cilje vseh prebivalcev obeh držav.

Gostota prebivalstva

Kanada
ZDA
število prebivalcev/km2
3,6
33,0

 

 

 

 


Urbanizacija >

Megalopolis >

 

Severna Amerika je neenakomerno poseljena. Največje prebivalstvene zgostitve so na vzhodu celine, kjer je območje prvotne kolonizacije. Nove zgostitve prebivalstva nastajajo na obalah Pacifika in Mehiškega zaliva. Severna Amerika je celina z največjimi selitvenimi tokovi na svetu. Številčne so notranje selitve, predvsem v Sončni pas, najbolj pa so jo zaznamovale priselitve - najprej iz Evrope, nato črnska suženjska trgovina iz Afrike ter v novejšem času iz Azije in Latinske Amerike. Staroselci, ki so jih priseljenci poimenovali Indijanci, so bili preganjani in skoraj povsem iztrebljeni; nekoliko bolje se je godilo Inuitom na izoliranem severu celine. ZDA in Kanada se po prebivalstveni politiki razlikujeta; prvi je bližji t.i. "Melting Pot - Talilni lonec" - integracija, drugi večkulturni razvoj. Pestre biološke in družbene sestave prebivalstva so zgodovinsko in gospodarsko pogojene. Čeprav sta državi gospodarsko razviti, število prebivalstva narašča.

 

NEENAKOMERNA POSELITEV PREBIVALSTVA

Leta 2017 je v Angloameriki živelo 366,6 milijonov ljudi. Zaradi zgodovinskih, naravnih in gospodarskih razmer je poselitev neenakomerna. Kanada je redko poseljena - obsega 2/5 kontinenta in samo 7 % prebivalstva. Največja zgostitev prebivalstva v ZDA je še vedno na območju megalopolisov in starega industrijskega jedra ob Velikih jezerih, ki se nadaljuje proti severu v Kanado. Druga zgostitevna območja so se izoblikovala ob pacifiški obali in na jugovzhodu . Na splošno je vzhodna polovica Severne Amerike gosteje poseljena kot zahodna. Značilna je izrazita in hitra urbanizacija.

 

 

 

NAJVEČJI SELITVENI TOKOVI NA SVETU


Na prebivalstvo Severne Amerike so najbolj vplivale priselitve. Največ priseljencev je prišlo iz Evrope (Francozi, Angleži, Španci, Nemci, Irci, Italijani, Rusi). Predvsem v ZDA so iz Afrike prisilno pripeljali več milijonov sužnjev, v zadnjega pol stoletja pa prevladujejo priseljenci iz Azije ter predvsem iz Srednje in Južne Amerike. Zaradi gospodarske razvitosti je veliko priseljevanja, ki ga zelo omejujejo.

ZDA in Kanada sta državi priseljencev >

Slovenci v Severni Ameriki >

 

Američani so ljudje selitev - največ je notranjih selitev. Vzroki so ugodni pogoji zaposlovanja in bivanja, visok standard, kakovostne storitve in prometna dostopnost. V ZDA potekajo danes največji selitveni tokovi na svetu. V zadnjih desetletjih se tokovi preseljencev usmerjajo v t.i. "Sun Belt" - na jug Angloamerike (Florida, obale Mehiškega zaliva, Kalifornija).

Selitve v Sun Belt >

 

PESTRE SESTAVE PREBIVALSTVA SO ZGODOVINSKO IN GOSPODARSKO POGOJENE


Čeprav sta ZDA in Kanada gospodarsko razviti državi, prebivalstvo narašča. Zato imata ugodnejšo starostno sestavo prebivalstva kot EU - delež starih prebivalcev je manjši kot v Evropi, razmerje med aktivnimi in vzdrževanimi prebivalci pa gospodarsko in socialno ugodnejše.

Severna Amerika je bila in je celina priseljevanja, zato so pestre tudi rasna ter družbene sestave prebivalstva - narodna, verska in ekonomska. Ameriški staroselci so Eskimi in Indijanci, ki so se naselili v času zadnje ledene dobe iz območja osrednje Azije. V 17. stoletju so se začeli množično priseljevati Evropejci, kar je vodilo do postopne kolonizacije kontinenta. Ker so si Evropejci prisvajali indijanska ozemlja, so za staroselce ustanovili rezervate, kjer je bila njihova zemlja delno zaščitena in kjer so živeli v delno izoliranih skupnostih. Številčna etnično-rasna skupina v Severni Ameriki so " ameriški črnci", ki so jih vozili iz Afrike kot poceni suženjsko delovno silo. Kot dežela priložnosti (neposeljena rodovitna zemljišča, zlate mrzlice - "Gold Rush", pomanjkanje delovne sile idr.) je bil kontinent vabljiv tudi za Azijce (predvsem Japonci in Kitajci kot delovna sila v času poseljevanja Zahoda) ter v zadnjih desetletjih za Latinoameričane, ki predstavljajo poceni delovno silo v kmetijstvu, prehrambeni industriji, gradbeništvu in zdravstveni negi.

Zgodovinski razvoj >

Ameriški staroselci > Suženjska trgovina > Zlate mrzlice >

Verska sestava > Rasna sestava >

 

 

JE "AMERICAN WAY OF LIFE" ŠE "AMERICAN DREAM"?


Američani so prebivalci Amerike. Največkrat pri tem mislimo na državljane ZDA, ki so po izvoru pripadniki različnih ras, verstev in narodov (Angleži, Škoti, Irci, Italijani, Slovenci, Japonci, Rusi, Afričani, Mehičani itd.). V Severni Ameriki najdemo vse kulturno-zgodovinske sledi.

V literaturi velikokrat navajajo, da se ZDA in Kanada razlikujeta po prebivalstveni politiki, predvsem v njunem odnosu do različnosti. Za družbo ZDA pravijo, da je talilni lonec ("Melting Pot") različnih narodov in etničnih skupin, ki so se "stalili", "prepletli" v ameriško nacijo. Priseljenci privzemajo ameriški način življenja in mišljenja, večinski jezik in kulturo - amerikanizacija. V proces amerikanizacije niso bili sprejeti Indijanci in črnci, ker jih je družba zavračala.

Kanada velja za deželo priseljencev s korektno in vzorno politiko večkulturnega razvoja (multikulturalizem). Podpira ohranjanjanje kulturne raznolikosti in narodnih posebnosti ter jih povezuje z vzajemnim dobrim na družbenem, političnem in gospodarskem področju (spoštuje različnost kultur in istočasno razvija občutek državne pripadnosti). Najbolj multikulturni kanadski mesti sta Toronto (38% priseljencev) in Vancouver (30%).

 

Martin Luther King >

Ku Klux Klan >

Revščina >

Okoljski in družbeni problemi >

 

 

| Statistični podatki |